Spoštovani učitelji, starši, učenci in vsi prijatelji naše šole,
s ponosom vas vabimo na svečano otvoritev mozaika, ki je nastal pri medgeneracijskem mozaičnem ustvarjanju ob praznovanju 50-letnice naše šole. Pridružite se nam v sredo, 15. novembra 2023 ob 18. uri, ko bomo skupaj odprli vrata spominov na proces ustvarjanja in slavili naš unikatni izdelek.
Lepo vabljeni, da skupaj naredimo ta dogodek nepozaben. Vabilo na otvoritev se nahaja v priponki.
Prisrčno vabljeni!
Konec meseca septembra je potekalo šolsko tekmovanje iz logike. Na predmetni stopnji je tekmovalo 37 učencev. Dobitniki bronastega priznanja so:
Priznanje za sodelovanje pa so prejeli:
Glede na osvojene točke na šolski ravni, so se na državno tekmovanje, ki je potekalo konec meseca oktobra v Šenčurju, uvrstile Taja Prezelj, Noel Križnar in Ajda Skukan Mlačnik. Vse tri učenke so se na tekmovanju odlično odrezale. Noel Križnar in Taja Prezelj pa sta na državnem tekmovanju iz logike prejeli SREBRNO priznanje! Iskrene čestitke učenkam in njihovi mentorici Andrejki Kramar.
V ponedeljek, 23. oktobra 2023, so učenci od 1. do 5. razreda dan namenili »praznovanju« 50-letnice naše šole. Slišali so, da se je naša šola Bistrica prej imenovala Osnovna šola heroja Bračiča in da je bila v Tržiču. Ker je bila tista šola stara in premajhna, so s pomočjo samoprispevkov (vsak, ki je živel v občini Tržič in je hodil v službo, je šoli namenil del svojih plač) zgradili novo šolo v Bistrici. Pred 50 leti, jeseni 1973, so se učenci in učitelji naselili v nove prostore. Od takrat do danes se je dogradil še prizidek, imamo sončno elektrarno, spreminjalo se je šolsko igrišče… Šola se je preimenovala v Osnovna šola Bistrica. Na vprašanje »Katera je tvoja šola?« smo vsi, učenci in učitelji, v en glas odgovorili: »Bistrica«. Tako smo ugotovili, da je »naša šola« za vsakega tudi »moja šola« in je da ta praznik pomemben za vsakega od nas.
S pomočjo JSKD OI Tržič smo organizirali risarsko/slikarsko delavnico, ki so jo vodili umetniki iz Risarnice. Učenci 1., 2. in 3. razredov so risali šolske junake (od letos imamo novo grafično podobo šole, ki jo sestavljajo tudi, posebej za našo šolo ustvarjeni, grafični junaki). Učenci so jih poustvarjali po svoji podobi – v rokah so jim narisali tudi torto, kar se spodobi, kadar praznujemo »rojstni dan«. Za učence 4. in 5. razredov pa so pripravili delavnico v kateri so na krožni risbi likovno prikazali našo šolo, okolico, dejavnosti in jubilej, ki ga praznujemo. Delo v skupini je potekalo usklajeno, sodelovalno in ustvarjalno, učenci so se pri tem zabavali in uživali. Rezultat obeh delavnic so bili likovni izdelki, ki jih boste lahko videli na razstavi, ki jo pripravljamo v novembru.
V nadaljevanju dneva je učiteljica ali učitelj za svoj oddelek pripravila še kar nekaj dejavnosti, s katerimi so učenci spoznavali življenje šolarjev nekoč in hkrati razmišljali o prihodnosti.
V 1. a in b je učence obiskala učiteljica Andreja, ki včasih poučevala na naši šoli. Učenci so izvedeli, da je bilo delo in življenje učencev nekoč in danes v marsičem podobno, v mnogih stvareh pa tudi drugače. Skupaj s svojimi učiteljicami pa so prvošolci ustvarili skupno sliko s katero bodo pustili svoj pečat.
V 2. a so bili učenci navdušeni nad igro ‘zemljo krast’, ob zvokih učiteljeve kitare pa so prepevali Stoji učilna zidana. Lotili so se tudi časovne kapsule. V 2. b jih je navdušil ‘gumitvist’. Svoje želje in predstave pa so strnili v strip.
V 3. a so uživali v risanki, ki so jo gledali že njihovi starši in stari starši, igrali ‘ali je kaj trden most’ in ustvarjali. V 3. b so se učili pesmice, ki je stara ravno toliko kot naša šola. Njihove roke pa so ustvarile tudi lepe slike šole in okolice.
V 4. a so ustvarili razstavo »50 let nazaj«, tako so si lahko tudi ostali učenci naše šole pogledali, kakšne igrače in šolske pripomočke so otroci imeli takrat na voljo. Lotili so se tudi interaktivnega plakata z zanimivimi podatki naše šole. V 4. b je učence s svojimi zgodbami iz časov, ko je še poučevala na naši šoli, navduševala upokojena učiteljica Nuša. Napisali so spise o šoli nekoč in danes. Začeli so ustvarjati tudi razredno časovno kapsulo.
V 5. a in b so učenci od doma prinesli zanimive predmete svojih staršev in starih staršev. Pripovedovali so si zgodbe, ki so jim jih povedali njihovi starši in stari starši, ko so se spominjali svojih dni v tej šoli. Nastali so zanimivi zapisi. Ustvarili so tudi svoj unikatni časovni trak – dobršen del njihovega življenja povezan s šolo Bistrica.
Tudi učenci iz podružnična šole Kovor so del Osnovne šole Bistrica. Šolsko pot do Bistrice in nazaj so opravili kar peš. Skupaj z učenci iz Bistriške šole so ustvarjali na risarski delavnici. Ko pridejo v 6. razred, bodo postali sošolci. Tudi oni so dan nadaljevali na poseben način. V 1. K so spoznali igre naših babic in dedkov ter to ilustrirali. V 2. K so ustvarili pesmico in se igrali šolo nekoč. Ker je 50. letnica praznovanje, so se tudi posladkali s kolački. V 3. K so pisali lepe želje šoli ob jubileju, zapisali zgodbe Moja šola čez 50 let in ustvarili razredno časovno kapsulo. Čas so si krajšali tudi s pripovedovanjem anekdot staršev, dedkov in babic, ki so obiskovali našo šolo. Tudi v 4. K in 5. K so pisali prispevke na temo Moja šola čez 50 let in delili zgodbe.
Dan je bil res poln, minil je sproščeno. Učenci so preko zabavnih dejavnosti skupaj ustvarjali, spoznavali šolo ter drug drugega. Taki dnevi so posebni in pomembni, saj povezanost in sodelovanje ‘gradi’ šolo in je prava popotnica, ki jo otroci odnesejo, ko gredo naprej. In tudi čez 50 let bodo lahko ponosno rekli: »To je moja šola«.
Marja Bohinjec
Na Osnovni šoli Bistrica smo v torek, 24. oktobra 2023, odprli razstavo o vojni za Slovenijo. Na otvoritev so prišli župan Občine Tržič g. Peter Miklič, podžupanja ga. Metka Gaberc, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjska g. Ivan Hočevar, vojni veterani in drugi gostje. Nagovorili so nas ravnateljica ga. Dina Pintarič, župan g. Peter Miklič, razstavo pa je uradno odprl g. Ivan Hočevar, potem pa je sledil še kratek govor upokojene kustosinje Muzeja slovenske policije in soavtorice razstave magistre Biserke Debeljak.
Zdaj pa še nekaj besed o razstavi, ki govori o 10 dnevni vojni za samostojno Slovenijo, ki je zelo vplivala na našo prihodnost. Potem ko smo Slovenci 25. in 26. junija leta 1991 proslavljali samostojnost, so jugoslovanski generali 26. junija poslali v Slovenijo vojake JLA (jugoslovanske ljudske armade), saj so hoteli, da Slovenija ostane v Jugoslaviji. Med drugim so želeli uničiti RTV oddajnike na Nanosu, Kumu in Krvavcu. Vojaki JLA so se predali 7. julija 1991, zadnji vojak pa je samostojno Slovenijo zapustil 25. oktobra 1991 nekaj minut pred polnočjo. V vojni je življenje izgubilo 76 ljudi, od tega 19 Slovencev, 45 pripadnikov JLA, 12 pa je bilo tujih državljanov.
Razstava je na ogled v večnamenskem prostoru naše šole, njen namen je, da tudi mlajše generacije skozi besedilo in fotografije spoznajo preteklost naše domovine. Vsi se moramo zavedati pomembnosti te vojne za našo zgodovino in moramo biti hvaležni vsem vojakom, ki so se borili za Slovenijo in zanjo dali najpomembnejše, svoje življenje.
Gal Avbelj Valjavec, 8. a
Foto: Petra Smolej, Jure Tarman
Na OŠ Bistrica smo si v tem šolskem letu za eno od prednostnih nalog izbrali razvijanje bralne in funkcionalne pismenosti. S tem namenom so devetošolci že v septembru pripravili tri različne akcije. V akcijah Berem cel september in Beremo skupaj so sodelovali posamezni učenci ali celotna oddelčna skupnost. Cilj je bil, da učenci čim več glasno berejo odraslim osebam. Poleg obeh akcij so organizirali še natečaj za naj risbo in naj fotografijo, ki poustvarja prizor iz poljubne prebrane knjige.
Akcije lahko označimo za zelo uspešne. (Z)brali smo 47239 minut, to je dobrih 787 ur oz. skoraj 33 dni. Najuspešnejši so bili učenci 2. b. Za nagrado so prejeli bralno urico z društvom Tačke pomagačke. V natečaju za naj fotografijo so bili najbolj izvirni šestošolci Matej Bogdanić, Hana Jušić in Nikolina Popovič, za naj risbo pa sta bila nagrajena učenca prve triade Emil Pungaršek, 1. b, in Aria Žibert, 3. K. Podelili smo še 20 tolažilnih nagrad (od opravičila za nenapovedano ocenjevanje znanja, dodatnega termina za dežuranje pri glavnem vhodu do knjižnih nagrad). Nagrade smo podelili na prireditvi z naslovom Čajanka čitanka, na kateri smo učence presenetili še s kamišibaj predstavo Onja in Lavko, ki jo je uprizorila Kristina Lindav. Kot se za čajanko spodobi, ni manjkalo čaja in piškotov. Vse za pogostitev so pri urah RaP pripravili učenci pod mentorstvom Žive Ovsenek.
Po čajanki so obiskovalci lahko izdelovali knjižna kazala, se preizkusili v kaligrafiji ali na kolesu sreče izbrali nov bralni izziv. V sodelovanju s Knjižnico dr. Toneta Pretnarja smo obiskovalcem omogočili ogled Bibliobusa in jih povabili k sodelovanju v Družinskem branju. Priložnosti za usvajanja novih znanj in iskric v očeh ne bo zmanjkalo – berimo radi še naprej.
Mateja Žnidaršič
Foto: Katja Ropoša, Petra Smolej
V torek, 17.10.2023, smo se z učenci petega razreda podali na naravoslovni dan v domače mesto Tržič. Sprehodili smo se skozi stare mestne ulice, obiskali znamenitosti ter se poglobili v zgodovino kraja, ki je ohranjena v kamnu, stavbah in zgodbah prebivalcev.
Zbrali smo se pred šolo in se peš odpravili proti Tržiču. Mrzel jesenski dan je obetal obilico raziskovanja. Zgodovina Tržiča se je začela z zmajem in tudi naša pot se je začela pri zmaju. Zgodba o zmaju je pomemben del nesnovne kulturne dediščine našega mesta, ki se ohranja skozi generacije in ta zgodba je bila navdih za skulpturo zmaja.
V staro mestno jedro smo vstopili čez kamniti most, ki ga krasi ograja s stebriči, v katerih so vidni ostanki fosilov iz Dovžanove soteske. Pri prvem oknu sta nam prijeten potep zaželela zavetnika čevljarjev – Krišpin in Krišpinjan. Čevljarji so ju častili ker naj bi se rodila na ponedeljek – dan, ko čevljarji niso radi prihajali na delo.
Pot smo nadaljevali po starem mestnem jedru. Sprehodili smo se po glavni ulici, si ogledali hiše in poslušali pripovedovanje o dogodkih in življenju nekdanjih prebivalcev.
Mimo cerkve svetega Andreja (v kateri je bila prvič zapeta pesem Sveta noč v slovenske, jeziku) smo se po šolski ulici povzpeli na grajski grič. Ob pogledu na okolico smo se okrepčali z malico. Nad Tržičem smo se počutili kot pravi osvajalci. Za nami se je bohotil prenovljeni grad Neuhaus, kjer je občasno med letoma 1807 in 1819 živel Josef Radetzky. Leta 1797 se je poročil s tržiško grofico in grad kasneje kupil od svoje tašče. Po grozovitem požaru leta 1811 je ponovno zgradil grad, prebivalcem Tržiča pa je pomagal tako finančno kot tudi moralno.
Spustili smo se po cesti proti muzejski ulici, kje je bil nekoč obrtniško – fužinarski del Tržiča. Ob še danes ohranjenih vodnih rakah (umetno speljane struge reke), v nekdanji Pollakovi usnjarni in barvarni, je muzej. V muzeju smo se podali v svet obrtništva. Spoznavali smo tradicijo našega kraja. Raznolika zbirka orodij, izdelkov in izdelovalnih postopkov je učencem omogočila vpogled v bogato dediščino Tržiča. Učenci so pokazali izjemno zanimanje in pozornost. Kustosa v muzeju sta pohvalila disciplino naših učencev. Na to smo bile razredničarke zelo ponosne.
Ob sprehodu nazaj k šoli, so se učenci lahko pogovarjali o svojih vtisih in delili svoje najljubše trenutke. Naravoslovni dan v Tržiču je bil neprecenljiva izkušnja, ki je pripomogla k bogatitvi znanja in spodbujanju radovednosti učencev. Želele smo jim prikazati, kako pomembno je ohranjanje zgodovine in dediščino kraja.
Zapisala Tanja Kralj
