Skoči na glavno vsebino

Otvoritev razstave Vojna za samostojno Slovenijo 1991

Na Osnovni šoli Bistrica smo v torek, 24. oktobra 2023, odprli razstavo o vojni za Slovenijo. Na otvoritev so prišli župan Občine Tržič g. Peter Miklič, podžupanja ga. Metka Gaberc, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjska g. Ivan Hočevar, vojni veterani in drugi gostje. Nagovorili so nas ravnateljica ga. Dina Pintarič, župan g. Peter Miklič, razstavo pa je uradno odprl g. Ivan Hočevar, potem pa je sledil še kratek govor upokojene kustosinje Muzeja slovenske policije in soavtorice razstave magistre Biserke Debeljak.

Zdaj pa še nekaj besed o razstavi, ki govori o 10 dnevni vojni za samostojno Slovenijo, ki je zelo vplivala na našo prihodnost. Potem ko smo Slovenci 25. in 26. junija leta 1991 proslavljali samostojnost, so jugoslovanski generali 26. junija poslali v Slovenijo vojake JLA (jugoslovanske ljudske armade), saj so hoteli, da Slovenija ostane v Jugoslaviji. Med drugim so želeli uničiti RTV oddajnike na Nanosu, Kumu in Krvavcu. Vojaki JLA so se predali 7. julija 1991, zadnji vojak pa je samostojno Slovenijo zapustil 25. oktobra 1991 nekaj minut pred polnočjo. V vojni je življenje izgubilo 76 ljudi, od tega 19 Slovencev, 45 pripadnikov JLA, 12 pa je bilo tujih državljanov.

Razstava je na ogled v večnamenskem prostoru naše šole, njen namen je, da tudi mlajše generacije skozi besedilo in fotografije spoznajo preteklost naše domovine. Vsi se moramo zavedati pomembnosti te vojne za našo zgodovino in moramo biti hvaležni vsem vojakom, ki so se borili za Slovenijo in zanjo dali najpomembnejše, svoje življenje.

Gal Avbelj Valjavec, 8. a

 

Foto: Petra Smolej, Jure Tarman

(Z)brali smo 47239 minut

Na OŠ Bistrica smo si v tem šolskem letu za eno od prednostnih nalog izbrali razvijanje bralne in funkcionalne pismenosti. S tem namenom so devetošolci že v septembru pripravili tri različne akcije. V akcijah Berem cel september in Beremo skupaj so sodelovali posamezni učenci ali celotna oddelčna skupnost. Cilj je bil, da učenci čim več glasno berejo odraslim osebam. Poleg obeh akcij so organizirali še natečaj za naj risbo in naj fotografijo, ki poustvarja prizor iz poljubne prebrane knjige.

Akcije lahko označimo za zelo uspešne. (Z)brali smo 47239 minut, to je dobrih 787 ur oz. skoraj 33 dni. Najuspešnejši so bili učenci 2. b. Za nagrado so prejeli bralno urico z društvom Tačke pomagačke. V natečaju za naj fotografijo so bili najbolj izvirni šestošolci Matej Bogdanić, Hana Jušić in Nikolina Popovič, za naj risbo pa sta bila nagrajena učenca prve triade Emil Pungaršek, 1. b, in Aria Žibert, 3. K. Podelili smo še 20 tolažilnih nagrad (od opravičila za nenapovedano ocenjevanje znanja, dodatnega termina za dežuranje pri glavnem vhodu do knjižnih nagrad). Nagrade smo podelili na prireditvi z naslovom Čajanka čitanka, na kateri smo učence presenetili še s kamišibaj predstavo Onja in Lavko, ki jo je uprizorila Kristina Lindav. Kot se za čajanko spodobi, ni manjkalo čaja in piškotov. Vse za pogostitev so pri urah RaP pripravili učenci pod mentorstvom Žive Ovsenek.

Po čajanki so obiskovalci lahko izdelovali knjižna kazala, se preizkusili v kaligrafiji ali na kolesu sreče izbrali nov bralni izziv. V sodelovanju s Knjižnico dr. Toneta Pretnarja smo obiskovalcem omogočili ogled Bibliobusa in jih povabili k sodelovanju v Družinskem branju. Priložnosti za usvajanja novih znanj in iskric v očeh ne bo zmanjkalo – berimo radi še naprej.

Mateja Žnidaršič

Foto: Katja Ropoša, Petra Smolej

        

    

Staro mestno jedro Tržiča in muzej

V torek, 17.10.2023,  smo se z učenci petega razreda podali na naravoslovni dan v domače mesto Tržič. Sprehodili smo se skozi stare mestne ulice, obiskali znamenitosti ter se poglobili v zgodovino kraja, ki je ohranjena v kamnu, stavbah in zgodbah prebivalcev.

Zbrali smo se pred šolo in se peš odpravili proti Tržiču. Mrzel jesenski dan je obetal obilico raziskovanja. Zgodovina Tržiča se je začela z zmajem in tudi naša pot se je začela pri zmaju. Zgodba o zmaju je pomemben del nesnovne kulturne dediščine našega mesta, ki se ohranja skozi generacije in ta zgodba je bila navdih za skulpturo zmaja.

V staro mestno jedro smo vstopili čez kamniti most, ki ga krasi ograja s stebriči, v katerih so vidni ostanki fosilov iz Dovžanove soteske. Pri prvem oknu sta nam prijeten potep zaželela zavetnika čevljarjev Krišpin in Krišpinjan. Čevljarji so ju častili ker naj bi se rodila na ponedeljek – dan, ko čevljarji niso radi prihajali na delo.

Pot smo nadaljevali po starem mestnem jedru. Sprehodili smo se po glavni ulici, si ogledali hiše in poslušali pripovedovanje  o dogodkih in življenju nekdanjih prebivalcev.

Mimo cerkve svetega Andreja (v kateri je bila prvič zapeta pesem Sveta noč v slovenske, jeziku) smo se po šolski ulici povzpeli na grajski grič. Ob pogledu na okolico smo se okrepčali z malico. Nad Tržičem smo se počutili kot pravi osvajalci. Za nami se je bohotil prenovljeni grad Neuhaus, kjer je občasno med letoma 1807 in 1819 živel Josef Radetzky. Leta 1797 se je poročil s tržiško grofico in grad kasneje kupil od svoje tašče. Po grozovitem požaru leta 1811 je ponovno zgradil grad, prebivalcem Tržiča pa je pomagal tako finančno kot tudi moralno.

Spustili smo se po cesti proti muzejski ulici, kje je bil nekoč obrtniško – fužinarski del Tržiča. Ob še danes ohranjenih vodnih rakah (umetno speljane struge reke), v nekdanji Pollakovi usnjarni in barvarni, je muzej. V muzeju smo se podali v svet obrtništva. Spoznavali smo tradicijo našega kraja. Raznolika zbirka orodij, izdelkov in izdelovalnih postopkov je učencem omogočila vpogled v bogato dediščino Tržiča. Učenci so pokazali izjemno zanimanje in pozornost. Kustosa v muzeju sta pohvalila disciplino naših učencev. Na to smo bile razredničarke zelo ponosne.

Ob sprehodu nazaj k šoli, so se učenci lahko pogovarjali o svojih vtisih in delili svoje najljubše trenutke. Naravoslovni dan v Tržiču je bil neprecenljiva izkušnja, ki je pripomogla k bogatitvi znanja in spodbujanju radovednosti učencev. Želele smo jim prikazati, kako pomembno je ohranjanje zgodovine in dediščino kraja.

Zapisala Tanja Kralj

Naravoslovni dan – JESENSKI GOZD

Učenci drugih razredov OŠ Bistrica in PŠ Kovor smo v četrtek, 12. 10. 2023, imeli naravoslovni dan. Odšli smo v bližnji gozd pri vasi Loka na pol poti med obema šolama.  

V gozdu smo poiskali primerne kotičke z manj podrasti in se okrepčali z malico. Nato smo začeli. Vremenske razmere za delo so bile odlične. V sprehodu po okolici smo primerjali različne vrste gozdov. Več kot je bilo iglavcev, bolj temen se je zdel gozd. Tudi podrasti je bilo manj. Spoznali smo lubja, liste oziroma iglice in plodove nekaj vrst listavcev in iglavcev, ki rastejo tam. Ugotovili smo, da med listavci prevladuje pravi kostanj, zato smo s pridom izkoristili priložnost in nabrali sladke darove.  

Ob času za odhod smo poskrbeli, da smo pustili gozd točno tak, kot smo ga dobili, s seboj pa smo odnesli veliko novega znanja o jesenskem gozdu.  

Učitelj Andrej Cej 

Obisk lokalnih podjetij v sklopu tehniškega dne DIGITALNO=REALNO=NORMALNO

V torek so se učenci od 1. do 8. razreda udeležili tehniškega dne, ki je bil naslovljen kot “Digitalno=realno=normalno.” Hkrati so se učenci devetih razredov odpravili na terenski izlet po naši občini, kjer smo si ogledali proces proizvodnje različnih izdelkov. Ta izlet je bil odlična priložnost za učence, da spoznajo podjetja, v katerih bi se lahko zaposlili v prihodnosti.

Naša prva postojanka je bila v proizvodnem obratu obutve in trgovini Migi. Tam smo imeli priložnost, da smo si ogledali celoten postopek oblikovanja njihovih čevljev, od uporabe 3D-tiskalnikov in sodobne opreme pa do spretnih rok delavcev, ki so nenehno ustvarjali. Podjetniki so poudarili, da ponujajo tudi štipendije, kar je lahko privlačna možnost za učence devetih razredov, ki bodo kmalu odločali o svojem vpisu na srednje šole.

Naša naslednja destinacija je bila železarna Mali-E-Tiko, specializirana za izdelavo hladilnih reber za sodobne elektronske naprave. Tudi tukaj so nas popeljali skozi proces njihovega dela, predstavili uporabljeno orodje in razložili, kako nastajajo njihovi izdelki. Izvedeli smo tudi, da podjetja, ki smo jih obiskali, pogosto ponujajo priložnosti za praktično usposabljanje in sodelovanje z mladimi.

Tretji ogled nas je pripeljal do INTEC MKD, podjetja specializiranega za obdelavo pločevine. Tukaj smo pridobili vpogled v načine obdelave pločevine in kako pomembna je ta industrija za gospodarstvo naše občine. Učitelji in podjetniki so nas spodbudili k razmišljanju o svoji prihodnosti in kako bi lahko našli zaposlitev ali štipendije v takšnih podjetjih.

Naslednja destinacija je bilo podjetje Cablex, specializirano za proizvodnjo, trgovino in servisiranje elektrotehničnih izdelkov. Začeli smo s krajšo predstavitvijo v obliki PowerPointa, kjer so nam predstavili ključne informacije o njihovem podjetju. Nato smo imeli priložnost ogledati postopek izdelave izdelkov in se sprehoditi po njihovih delovnih prostorih, kjer smo lahko videli nekaj njihovih končnih izdelkov.

Poleg naštetih podjetij smo si ogledali tudi podjetje ZIAL, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo sodobnih senzorjev za avtomatizacijo in nadzor v industriji. Njihovi senzorji so ključni za izboljšanje učinkovitosti in zanesljivosti proizvodnih procesov. Učenci so se lahko seznanili z napredno tehnologijo in inovacijami, ki jih ponuja podjetje ZIAL.

Celoten tehniški dan je bil namenjen ogledu številnih proizvodnih obratov, a hkrati smo se poučili tudi o pomembni vlogi robotov, digitalnih naprav in tehnologije v današnji industriji ter o vplivu, ki ga imajo na nas. Učenci devetih razredov smo bili dodatno spodbujeni, da razmislimo o svoji prihodnosti in o možnostih zaposlitve, štipendiranja ter sodelovanja s takšnimi podjetji.

Tajdo Čarman Željko pod mentorstvom Žive Ovsenek

Foto: Kaja Robič

Utrinki iz šole v naravi naših šestošolcev

Dragi starši šestošolcev,

z veseljem želimo deliti nekaj utrinkov iz zadnjih dveh dni vaših otrok v šoli v naravi. V teh dneh so se učili, raziskovali in ustvarjali na edinstven način. V štirih skupinah so bili vključeni v geografsko, ustvarjalno in dve biološki delavnici.

Pri geografski delavnici so se  učenci podali ob morje na obalo, kjer so se učili, kako se orientirati s kompasom in kako uporabljati zemljevid. Raziskovali so teren in razumeli geografske značilnosti okolja, ki jih obdaja. Razvijali so občutek za smer, timsko delo in reševanje problemov.

Biološka delavnica je potekala ob jezerih v Fiesi in na obali, kjer so učenci raziskovali organizme in rastline. Naši ˝znanstveniki˝ so se potopili v svet narave. Z zanimanjem so opazovali različne organizme in rastline v okolici. Naučili so se razlikovati med različnimi vrstami in raziskovali njihove vloge v ekosistemu. To je bil poseben izobraževalni trenutek, s katerim so utrdili tudi spoštovanje do narave.

Pri ustvarjalni delavnici so izdelovali razglednice z morskimi motivi. V tej delavnici je do izraza prišla umetniška žilica otrok, saj so ustvarili čudovite razglednice. Uporabili so naravne materiale, kot so kamenčki, da so izdelali edinstvene okvirje za svoje umetniške stvaritve. Pri delavnici so krepili svojo kreativnost in domišljijo.

Vse te delavnice in skupni trenutki prispevajo k posebni izkušnji v šoli v naravi. Vse, kar so se naučili in kar se še bodo v prihodnjih dneh, bo obogatilo njihovo znanje in izkušnje.

Se še javimo,

učiteljice z vašimi šestošolci

NARAVA, DEŽ IN PUSTOLOVŠČINE

Pozdravljeni,

z veseljem predstavljamo povzetek vsega, kar se nam dogaja v šoli v naravi v Piranu.

Tretji dan šole v naravi se je začel z dopoldanskim pohodom od Pirana do Portoroža in Strunjana. Učenci so se podali na nekoliko daljšo pot, kjer so občudovali prečudovit razgled na morje ter raziskovali naravne lepote ob slovenski obali. Tokrat smo se mimo solin v Strunjanu samo sprehodili, saj nas poučevanje o tradicionalnem pridobivanju soli ter o pomenu ohranjanja naravnega okolja solin čaka v petek. Tja se bomo podali z ladjico.

Naslednji dan so se šestošolci razdelili v dve skupini. Odpravili smo se na ogled akvarija v Piranu. To je bil izjemno poučen dan, saj so učenci imeli priložnost spoznati številne morske živali in rastline, ki naseljujejo Jadransko morje. Nekatere so spoznali že na bioloških delavnicah, na katerih so se že učili o rastlinah in živalih v Sredozemskem morju. Otroci so se poučili tudi o pomenu ohranjanja morskega ekosistema in kako lahko vsak posameznik prispeva k temu.

V pretežno deževnem vremenu smo odpravili še na orientacijski pohod, kjer so učenci utrjevali pridobljene veščine orientacije in sodelovanja v skupini. Kljub dežju so pokazali izjemno voljo do dela, kar je še dodatno okrepilo njihovo pustolovsko dušo.

Kljub občasnim deževnim kapljam je bil njihov izlet poln raziskovanja, učenja in zabave. Upamo, da bodo šestošolci domov prinesli ne le spomine, temveč tudi nova spoznanja o orientaciji ter o pomenu okolja in narave. Verjamemo, da so vaši otroci v šoli v naravi v Piranu doživeli prijetno izkušnjo, katero se bodo spominjali še dolgo časa.

Lep pozdrav in se vidimo kmalu.

Fotografije iz akvarija: Julija Smolej, 6.b

Dostopnost