»Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno!«
Izrek izhaja iz starega katalonskega običaja, saj so si Katalonci že od nekdaj na dan svetega Jurija (23. aprila) podarjali vrtnico in knjigo.
Knjiga je za vedno. Zgodbe, ki jih beremo, polnijo našega duha. Z branjem se ne sprehajamo le po listih in besedah, temveč po številnih svetovih – resničnih in izmišljenih, živimo različna življenja, doživimo neskončno ljubezni … z našimi priljubljenimi junaki se jokamo in smejimo ter spoznavamo, kaj vse nam lahko prinese življenje.
Knjiga razvija našo domišljijo in bogati besedni zaklad. Kdor bere knjige, živi tisoč življenj (George R. R. Martin). Še zelo dobro se spominjam, kako so me pritegnile in »vase pogoltnile« številne otroške in mladinske pripovedi ter kako sem ob kanonskih delih svetovne književnosti spoznavala, kaj vse je z besedami mogoče ustvariti. Komaj sem čakala, da preberem naslednjo stran, naslednje poglavje ali naslednji del, da izvem, kaj se bo zgodilo. Moja domišljija ni poznala meja in moje srce so prežemala različna čustva, ki so mi kasneje pomagala razumeti svet okoli mene.
23. aprila obeležujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic, zato se vsaj danes spomnimo na naše najljubše knjige iz preteklosti, preberimo kakšen odlomek ali pa se sprehodimo po knjižnici in si naključno izberimo knjigo, ki bo ponovno napolnila »knjižnega molja« v naših telesih. Ravnajmo se po Pliniju, ki je mnogo tisočletij nazaj dejal: »Nobena knjiga ni tako slaba, da ne bi bila za kaj koristna.«
Nika Šušteršič
