Ljubezen do jezikov ima na naši šoli že dolgo tradicijo. Tudi v preteklih dveh mesecih smo kar nekaj dogodkov posvetili prav tej temi.
Ozrimo se najprej v zadnji teden septembra, ko smo praznovali evropski dan jezikov (EDJ). Z veseljem smo se udeležili praznovanja EDJ v Hiši EU, kamor nas je povabil Zavod RS za šolstvo in nam podelil priznanje za odličen prispevek v pedagoškem forumu za leto 2023. Praznovanje v Ljubljani je bilo nekaj posebnega, udeležili smo se zanimive delavnice o prevajanju, prisluhnili predavanju o umetni inteligenci, preizkusili svoje znanje italijanščine, nemščine, španščine, madžarščine in se tudi sami predstavili s primerom dobre prakse.
EDJ smo praznovali tudi na šoli. To jesen smo poleg slovenščine, angleščine, nemščine, ki so stalnice ob našem praznovanju EDJ, spoznavali tudi španščino in japonščino. V vseh jezikih smo se učili vljudnostnih fraz (hvala, prosim, oprosti, pozdravi…). Še posebej smo se razveselili, da so se nam pridružili tudi matematiki z matematičnim in športniki s športnim jezikom. Svoje matematične in športne sposobnosti smo preverjali v igri kalorijski ribolov. Brbončice smo razvajali tudi s šolsko malico, jedilnik se je namreč prilagodil jezikom, ki smo jih spoznavali. Razveselili smo se nemških hrenovk, angleškega cornflakes-a, francoskega rogljička, japonskih rib in slovenskega tradicionalnega zajtrka. O hrani in različnih tujih jezikih smo razmišljali tudi v šolskem kinu, tokrat je bila na sporedu nemška družinska komedija Kokowääh. Lepe misli v različnih jezikih smo ponesli tudi zunaj zidov naših učilnic – obiskali smo varovance Doma Petra Uzarja in jih razveselili z mislimi in kolački, ki smo jih spekli prav zanje. Pestro je bilo tudi dogajanje na Podružnični šoli Kovor. Pokukajte na njihovo spletno stran in preberite več o njihovi Tee party https://pskovor.splet.arnes.si/2024/09/27/cajanka/.
V septembru smo torej kar nekaj aktivnosti namenili tujim jezikom, oktober pa je zaznamoval slovenski knjižni jezik. 25. 10., zadnji šolski dan pred počitnicami, smo tretjo uro preživeli v večnamenskem prostoru z namenom, da spoznamo slovenske reformatorje in njihov pomen za nastanek slovenskega knjižnega jezika. Z osmo- in devetošolci smo si ogledali kratek animiran film o življenju Primoža Trubarja, prisluhnili smo razmišljanjem Kozma Ahačiča, ki je v delu Reformatorji v stripu nazorno prikazal, kako zahtevno nalogo pri snovanju knjižnega jezika so imeli reformatorji. Učenci so se tudi sami preizkusili v tej nalogi, a smo nalogo obrnili na glavo. Če so Trubar in njegovi vrstniki za osnovo imeli narečje in ga preoblikovali v knjižni jezik, so morali učenci besedilo v knjižnem jeziku zapisati v slengu. Skupina učencev, ki se je pri tej nalogi najbolje odrezala, je za nagrado prejela odpustek za domačo nalogo pri zgodovini. Zmagovalni zapis boste lahko prebrali v letošnjih Stezicah. Jih že nestrpno pričakujemo.
zapisala Mateja Žnidaršič
fotografije Marija Bohinjec
